Pri nas doma so bile vse ženske malo čarovniške. Ko sem bila še majhna deklica in sem si med igro opraskala kolena, so babi, mami ali teta vedno prinesle neko žavbo. In že sem se spet igrala. Verjetno podobne spomine hrani mnogo družin v Sloveniji.

Saj veste, to so bili čarobni napoji iz šentjanža, smilja, ognjiča in podobnega. Suhe rože, namočene v olje, kjer se zdravilne lastnosti rastlin zmešajo, da jih lahko naneseš na kožo. Danes vem, da je to macerat. A z njim si nisva bila vedno blizu. Čeprav sem kot majhna vedela, da mi bo pomagal, sem  se pogosto upirala. Te žavbice namreč puščajo sledi in se slabo vpijajo na kožo, zaradi česar mi je bilo pogosto nelagodno. Na živce mi je šel izrazito masten občutek na koži. Najbrž je zamisel za to, kaj počnem danes, nastala kot rešitev te stiske. Ampak ne čisto takoj, saj sem želela precej višji nivo od navadnih mazil…za celotno zgodbo klikni tukaj.